Polikarbonatni dioli imajo posebne okoljske zahteve za shranjevanje; hraniti jih je treba v suhem, hladnem in dobro{0}}prezračenem notranjem okolju, stran od dolgotrajne neposredne sončne svetlobe. Zaradi njihove higroskopske narave lahko dolgotrajna izpostavljenost atmosferski vlagi med skladiščenjem poveča vsebnost vode v izdelku, kar lahko moti nadaljnje reakcije sinteze poliuretana. Zato mora biti embalaža tesno zaprta, čas izpostavljenosti po odprtju pa čim manjši.
Temperatura skladiščenja vpliva tudi na stanje polikarbonatnih diolov. Prenizke temperature lahko povzročijo povečano viskoznost, zmanjšano fluidnost ali celo kristalizacijo in strjevanje. Nasprotno pa lahko previsoke temperature ali dolgotrajna izpostavljenost virom toplote povzročijo razbarvanje in poslabšanje delovanja. Posledično je treba temperaturo skladiščenja nadzorovati v skladu s tehničnimi podatki o določenem izdelku, pri čemer material hranite stran od virov toplote, parnih cevi in druge opreme za visoke -temperature. Poleg tega mora biti prostor za shranjevanje čist, da se prepreči neposreden stik z vodo, kislinami, alkalijami ali drugimi reaktivnimi snovmi.
Med dolgo-trajnim skladiščenjem je treba redno pregledovati celovitost embalaže in videz izdelka. Kakršna koli poškodba embalaže, puščanje ali opazne spremembe barve, vonja ali viskoznosti zahtevajo takojšnjo preiskavo in ustrezno ukrepanje. Po odprtju je treba vsebnike takoj ponovno zapreti, preostali izdelek pa uporabiti čim prej. Specifične temperature shranjevanja, rok uporabnosti in zahteve glede pakiranja morajo biti v skladu s proizvajalčevimi specifikacijami izdelka in varnostnim listom (SDS), saj se ti lahko razlikujejo glede na določeno stopnjo polikarbonatnega diola.