Propilenglikol je pogost alifatski diol; izraz se na splošno nanaša na 1,2-propilen glikol, ki ima molekulsko formulo C3H₈O₂ in relativno molekulsko maso 76,09. Pri sobni temperaturi je brezbarvna, prozorna, viskozna tekočina z blagim značilnim vonjem in močno higroskopnostjo. Molekula, ki vsebuje dve hidroksilni skupini, ima polarnost in se meša z različnimi polarnimi topili, kot sta voda in etanol; ta lastnost omogoča njegovo široko uporabo na področjih, vključno s kemično industrijo, farmacevtskimi izdelki, predelavo hrane in izdelki za osebno nego.
Fizično gledano ima propilenglikol visoko vrelišče in nizko hlapnost ter ostane stabilen v tekočem stanju pri sobni temperaturi. Njegova gostota je približno 1,036 g/cm³ pri 20 stopinjah, dinamična viskoznost pa približno 52 mPa·s. Ker se njegova viskoznost znatno zmanjša z dvigom temperature, lahko temperaturna nihanja vplivajo na njegove pretočne lastnosti med skladiščenjem, transportom in proizvodnjo. Zaradi odlične higroskopnosti in topljivosti se pogosto uporablja kot topilo, vlažilec in pomožna sestavina v formulacijah.
Kemično so hidroksilne skupine v propilen glikolu zelo reaktivne; lahko se podvržejo zaestrenju s karboksilnimi kislinami in sodelujejo pri sintezi polimernih materialov, kot so poliestri in poliuretani. V reakcijah polimerizacije propilenglikol deluje kot diol, ki zagotavlja hidroksilne skupine, ki so podvržene polikondenzaciji z dikarboksilnimi kislinami ali drugimi polifunkcionalnimi spojinami, da tvorijo polimere, ki vsebujejo estrske ali uretanske vezi. Različni položaji obeh hidroksilnih skupin v molekuli dajejo posebne strukturne značilnosti, kar ji omogoča, da igra različne vloge, odvisno od specifičnega reakcijskega sistema.
Propilenglikol je kemično stabilen in se na splošno ne razgradi bistveno pri normalnih pogojih shranjevanja in uporabe; vendar lahko pride do oksidacije ali drugih kemičnih sprememb pri visoki-temperaturi ali močno oksidativnih okoljih. Njegova nizka hlapnost, dobra topnost v vodi in visoka topnost prispevajo k njegovemu širokemu spektru praktičnih uporab. Pri uporabi snovi je treba izbrati kakovost izdelka, ki izpolnjuje posebne zahteve, in upoštevati dejavnike, kot so pogoji shranjevanja, temperatura in čistost surovine, da se zagotovi optimalna učinkovitost in stabilnost procesa.